Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je razglasila sedemdnevno nacionalno žalovanje v spomin na žrtve ameriškega vojaškega napada, med katerimi je bilo 23 venezuelskih in 32 kubanskih varnostnih sil.

V poljskih gospodarskih vodah v Baltskem morju je bilo odkrito največje nahajališče nafte v zgodovini Poljske. Ta senzacionalna najdba vzbuja upanje, a hkrati poraja vprašanja o delitvi prihodkov. Nemški časnik "Die Welt" poroča, da se del tega strateškega bogastva nahaja tudi na nemškem območju, kar dvomi v poljsko izključnost pri izkoriščanju nahajališča in nakazuje možnost skupnega upravljanja ali delitve dobičkov z Nemčijo.

Zaradi afere Epstein so se v taboru Donalda Trumpa povečale napetosti in teorije zarote, kar je privedlo do delnega odstopa njegove baze. Na Trumpa se je povečal pritisk, naj objavi vse dokumente v zvezi s primerom Epstein. Vzporedno s tem je Trumpova administracija okrepila pritisk na Federalne rezerve, pri čemer so se pojavile zahteve po preiskavi in obtožbe proti predsedniku centralne banke Jeromeu Powellu.

Pilot Alaska Airlines, Brandon Fisher, ki je varno pristal z letalom Boeing 737 MAX-9 po izpadu vratne plošče, toži Boeing za 10 milijonov dolarjev. Trdi, da ga je Boeing neupravičeno obtožil za incident, čeprav je NTSB ugotovil, da so manjkali vijaki. Fisher meni, da je Boeing poskušal preložiti odgovornost, kljub pohvalam za njegovo herojsko dejanje.

Ameriški predsednik Donald Trump in kolumbijski predsednik Gustavo Petro sta se zapletla v oster verbalni spopad, ki je resno zaostril diplomatske odnose med državama. Trump je Kolumbiji zagrozil z vojaškim posredovanjem, hkrati pa je Petra obtožil vpletenosti v trgovino z mamili in ga označil za sokrivca pri širjenju narkokartelov. Odziv Bogote je bil buren; predsednik Petro je obtožbe zavrnil kot obrekovanje in Trumpu sporočil, naj preneha s širjenjem neresnic. V daljšem zapisu na družbenih omrežjih je Petro celo nakazal, da se je pripravljen ponovno oprijeti orožja, če bi bilo to potrebno za obrambo države pred, po njegovih besedah, neupravičenimi ameriškimi grožnjami. Ta zaostritev predstavlja vrhunec dolgotrajnih trenj, ki izvirajo iz Trumpovih očitkov o neučinkovitosti kolumbijskih oblasti pri uničevanju nasadov koke in proizvodnje kokaina.

Evropska obrambna industrija se sooča z resnimi notranjimi spori, medtem ko ameriške družbe krepijo svoj položaj na trgu. Francija, oziroma družba Dassault, je zavrnila sodelovanje Belgije v evropskem projektu razvoja lovca nove generacije (FCAS), kar je povzročilo ogorčenje belgijskega ministra za obrambo. Ta poteza je odraz širših težav v evropskih obrambnih programih, ki so obtičali v zastojih. Obstaja upanje, da bi lahko razvoj programa FCAS vendarle stekel do konca avgusta, kot je bilo omenjeno na nedavnem sestanku med nemškim kanclerjem in francoskim predsednikom, vendar pa splošna slika kaže na razpoke znotraj evropskega obrambnega sodelovanja in naraščajočo odvisnost od ameriških dobaviteljev.

Združene države Amerike so v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, ki je vključevala letalske napade na prestolnico Caracas in okoliške zvezne države ter zajetje predsednika Nicolása Madura. Podpredsednica Delcy Rodríguez je potrdila, da so ameriške sile izvedle »nasilno in barbarsko« ekstrakcijo predsednika Madura in prve dame Cilie Flores, njuna trenutna lokacija pa ostaja neznana. Rodríguezova je zahtevala takojšen dokaz o njunem življenju in aktivirala odlok o mednarodnem prevratu, hkrati pa je pozvala državljane k mobilizaciji in obrambi domovine v sodelovanju z bolivarsko milico. V napadih so bili uporabljeni helikopterji in rakete, ki so po navedbah venezuelskega obrambnega ministra Vladimirja Padrina Lópeza zadeli tudi civilna območja v mestih Fuerte Tiuna, Miranda, Aragua in La Guaira. V prestolnici so poročali o močnih eksplozijah, ki so povzročile prekinitev dobave električne energije in prestrašile prebivalce. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je napad ostro obsodil kot očitno kršitev ustanovne listine Združenih narodov in suverenosti Venezuele ter zahteval nujno sejo Varnostnega sveta ZN, da bi preprečili nadaljnjo eskalacijo nasilja v regiji. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in povečane ameriške vojaške prisotnosti v Karibskem morju.

Bangladeš je prepovedal predvajanje lige IPL zaradi naraščajočih napetosti z Indijo. Prepoved je bila uvedena po tem, ko je ekipa Kolkata Knight Riders (KKR) na zahtevo indijske kriket komisije (BCCI) izpustila bangladeškega metalca Mustafizurja Rahmana.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

V prestolnici Venezuele, Caracasu, so v noči na soboto odjeknile močne eksplozije, ki so pretresle celotno mesto. Lokalni prebivalci in medijski poročevalci so poleg detonacij zaznali tudi hrup, ki ustreza preletom vojaških letal. Po navedbah več medijskih virov naj bi ameriški predsednik Donald Trump ukazal vojaški napad na cilje v Venezueli, kar je sprožilo ugibanja o začetku neposrednega vojaškega posredovanja Združenih držav Amerike v tej južnoameriški državi. Napetosti so se stopnjevale, ko so opazovalci letalskih poletov opazili vojaško letalo ameriških zračnih sil (US Air Force), ki je letelo po nenavadni in vpadljivi poti v bližini venezuelskega zračnega prostora. Vlada v Caracasu je že podala ostre obtožbe na račun Washingtona, vendar uradne potrditve o obsegu škode ali morebitnih žrtvah še ni. Razmere ostajajo nejasne, saj obe strani podajata različne informacije o naravi eksplozij in vpletenosti tujih sil.

Danska premierka Mette Frederiksen je ponovila svoje opozorilo, da bi morebitna invazija Združenih držav Amerike na Grenlandijo pomenila konec zveze NATO. Njene izjave so odziv na nedavne grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o prevzemu nadzora nad tem danskim ozemljem.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo zvečer ponovno zaostril svojo retoriko proti iranskemu režimu in napovedal, da bodo Združene države Amerike odgovorile s silovito močjo, če bo Teheran nadaljeval z uboji protestnikov. Demonstracije v Iranu so vstopile v drugi teden, napetosti pa so se stopnjevale po poročilih o uporabi smrtonosne sile s strani iranskih varnostnih sil. Trump je v svoji izjavi poudaril, da iransko vodstvo ne sme ponavljati preteklih napak pri obravnavanju ljudskega nezadovoljstva, saj bodo posledice ameriškega odziva tokrat neizprosne. Izjave prihajajo v času, ko se iranske oblasti spopadajo z obsežnimi gospodarskimi in političnimi protesti po vsej državi. Trump je poudaril, da Washington pozorno spremlja dogajanje in da svetovna javnost ne bo mirno opazovala nasilja nad civilisti. Ta poteza ameriške administracije pomeni nadaljevanje politike maksimalnega pritiska, ki jo Trump zagovarja od začetka svojega mandata, hkrati pa dodatno zaostruje že tako krhke odnose med državama. Bela hiša sicer še ni podrobno opredelila narave morebitnega vojaškega ali gospodarskega odgovora, vendar so predsednikove besede o tem, da bo Iran "udarjen zelo močno", razumljene kot neposredna grožnja z vojaškim posredovanjem.

Nicolás Maduro bo v ponedeljek stopil pred sodnika v New Yorku zaradi obtožb, ki vključujejo narkoterorizem in uvoz kokaina. Objavljeni so bili novi posnetki Madura v prostorih agencije DEA, kjer pozdravlja prisotne. Ameriško pravosodno ministrstvo je objavilo obtožnico, ki Madura obtožuje vodenja koruptivne vlade, obtožbe pa so vložene tudi proti njegovemu sinu in trem drugim osebam. Donald Trump je na družbenem omrežju objavil fotografijo vklenjenega in oslepljenega Madura na krovu vojaške ladje USS Iwo.

Venezuelska prestolnica Caracas in več drugih zveznih držav so bile v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja 2026, prizorišče močnih eksplozij in preletov nizko letečih letal. Po navedbah lokalnih oblasti in očividcev je bilo okoli 2. ure zjutraj slišati najmanj sedem močnih detonacij, ki so pretresle prestolnico ter države Miranda, Aragua in La Guaira. Po poročanju so bili tarča napadov ključni vojaški objekti, vključno z glavno vojaško bazo Fort Tiuna in letalsko bazo La Carlota. V številnih delih mesta je po eksplozijah zmanjkalo električne energije, nad vojaškimi območji pa se je dvigal gost črn dim. Predsednik Nicolás Maduro je za dogodke neposredno obtožil Združene države Amerike in napade označil za "resno vojaško agresijo". Kot odziv na nastale razmere je Maduro razglasil izredno stanje v državi in odredil aktivacijo Comanda za integralno obrambo (Codin) za koordinacijo oboroženih sil in milic. Vlada trdi, da je napade ukazal ameriški predsednik Donald Trump v okviru kampanje proti domnevnemu trgovanju z drogami, povezanemu z venezuelskim vrhom. Medtem ko so neimenovani viri v ZDA potrdili avtorizacijo napadov, uradnega odgovora Bele hiše še ni. Zaradi stopnjevanja napetosti je sosednja Kolumbija pod vodstvom predsednika Gustava Petra že mobilizirala svoje oborožene sile na meji. Kolumbijske oblasti izražajo resno zaskrbljenost zaradi morebitnega množičnega vala beguncev, ki bi lahko zapustili Venezuelo zaradi vojaškega konflikta. Ameriška zvezna uprava za letalstvo (FAA) je medtem že prepovedala vsem ameriškim komercialnim letalom vstop v venezuelski zračni prostor zaradi tekočih vojaških dejavnosti.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Ameriški predsednik Donald Trump je na predvečer novega leta delil uvodnik časnika New York Post, ki ostro kritizira ruskega predsednika Vladimirja Putina, kar nakazuje na pomemben zasuk v njunih diplomatskih odnosih. Do zaostritve prihaja v času, ko so se napetosti med državama povečale zaradi nedavnega obsežnega napada z droni na rusko regijo Novgorod. Čeprav obveščevalna agencija CIA trdi, da napad ni bil poskus atentata na Putina, nekateri analitiki opozarjajo, da bi lahko ti narativi vplivali na Trumpovo dojemanje ruske grožnje. Analitik Andrew Korybko navaja, da CIA domnevno manipulira s Trumpom, da bi ga odvrnila od sodelovanja s Putinom, medtem ko se napovedi o hitrem mirovnem sporazumu v Ukrajini praktično razblinjajo. Trumpovo javno nezadovoljstvo je neposreden odziv na rusko zavračanje revidiranih mirovnih načrtov, kar je povzročilo zastoj v diplomatskih prizadevanjih. Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko takšna retorika spiralno vodila v nenadzorovano zaostrovanje konflikta, če se komunikacija med voditeljema ne stabilizira.

Srečanje med novoizvoljenim predsednikom ZDA Donaldom Trumpom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v rezidenci Mar-a-Lago na Floridi je potekalo v izjemno napetem in neprijetnem tonu. Po poročanju ameriškega časnika Washington Post, ki se sklicuje na visoke uradnike, je bilo Trumpovo komuniciranje z ukrajinsko stranjo opisano kot surovo in celo žaljivo. Ta diplomatski dogodek kaže na globoka razhajanja med administracijama glede nadaljnje vojaške in finančne pomoči Ukrajini ter pogojev za morebitna mirovna pogajanja. Atmosfera na srečanju je bila po navedbah virov vse prej kot konstruktivna, kar postavlja pod vprašaj prihodnje sodelovanje med državama pod novo ameriško vlado. Trump naj bi uporabil oster jezik, ki je presenetil prisotne in nakazal, da bo njegova politika do Kijeva bistveno bolj neizprosna, kot je bila politika njegovega predhodnika. Takšen odnos sledi Trumpovim prejšnjim izjavam, v katerih je izražal dvom o zmožnosti vplivanja na Vladimirja Putina in uporabil žaljive vzdevke za ukrajinske predstavnike. Ukrajinska delegacija je rezidenco zapustila v težkem položaju, saj se država sooča z nadaljevanjem ruske agresije in negotovostjo glede strateške podpore svoje najpomembnejše zaveznice. Čeprav so bili prej prisotni nekateri signali o pripravljenosti Trumpove ekipe za poslušanje ukrajinskih predlogov, zadnji dogodki kažejo na resno zaostritev odnosov in osebne napetosti med voditeljema.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Kitajska trditev o posredovanju med Indijo in Pakistanom med majskim konfliktom je sprožila odzive. Indijska opozicijska stranka Kongres je izrazila zaskrbljenost in zahtevala pojasnila glede kitajskih trditev o pomoči pri posredovanju premirja. Ayaz Sadiq, govorec pakistanskega parlamenta, in indijski zunanji minister Subrahmanyam Jaishankar sta se rokovala v Dhaki, kar je prvi kontakt na visoki ravni med državama po majskem konfliktu.